Psalmi 115
1Ne nam, Gospod, ne nam; temuč imenu svojemu daj čast, zavoljo milosti svoje, zavoljo zvestobe svoje.
2Zakaj bi govorili narodi: Kje je sedaj njih Bog?
3Saj Bog naš je v samih nebesih, storí, karkoli mu je po volji.
4Maliki njih sreberni in zlati, delo rok človeških,
5Usta imajo, pa ne govoré; oči, pa ne vidijo;
6Ušesa imajo, pa ne slišijo; nos imajo, pa ne duhajo;
7Roke, pa ne tipajo; noge, pa ne hodijo; z grlom svojim ne črhnejo.
8Podobni so njim, ki jih delajo, kdorkoli jim zaupa.
9Izrael, zaupaj Gospodu; pomoč je tém in ščit je tém.
10Vi iz družine Aronove, zaupajte Gospodu, pomoč je tém in ščit je tém.
11Boječi se Gospoda zaupajte Gospodu, pomoč je tém in ščit je tém.
12Gospod spomnivši se nas bode blagoslavljal; blagoslavljal družino Izraelovo, blagoslavljal družino Aronovo.
13Blagoslavljal boječe se Gospoda, male in velike vred.
14Množil vas bode Gospod, vas in otroke vaše.
15Blagoslovljeni bodete Gospodu, kateri je narodil nebo in zemljo.
16Sama nebesa, nebesa so Gospodova; in zemlja, katero je dal sinom človeškim.
17Ne kateri so umrli, hvalijo Gospoda; ne katerikoli gredó dol v kraj molčanja,
18Ampak mi bodemo blagoslavljali Gospoda; od sedaj do vekomaj. Aleluja!