Psalmi 140
1Načelniku godbe, psalm Davidov.
2Reši me, Gospod, hudobnih ljudî; mož presilovitih brani me,
3Kateri mislijo hudo v srci; vsak dan se shajajo – na vojsko.
4Brusijo jezik svoj, podoben kačjemu; strup gadji je pod njih ustnami.
5Reši me, Gospod, rok krivičnih, mož presilovitih brani me, ki mislijo izpodbiti mi noge.
6Skrivali so mi prevzetniki zanko in vrvi; razgrinjali mi mrežo poleg pota.
7Rekel sem Gospodu; Bog mogočni si moj; čuj, Gospod, molitev mojih glas.
8Gospod, Bog, moč blaginje moje; glavo si mojo pokril o boja času.
9Ne dopústi, Gospod, kar želi krivični; pregrešne misli njegove ne pospešuj; povzdigovali bi se presilno.
10Glave njih, ki me obdajajo, – ustnic njih nadloga naj jih pokrije.
11Žarjavica pridi nadnje; v ogenj naj jih vrže, v jame, da ne vstanejo.
12Mož prokleti ne utrdi se na zemlji; mož silovitosti, njega naj udari pogin.
13Vem, da bode Gospod pravdo vodil siromaku, pravico potrebnim.
14Dà, pravični bodo slavili ime tvoje; pošteni sedeli pred tvojim obličjem.