Jakobovo pismo 4
1Odkod vojske in bitve med vami? Ne odtod, od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?
2Poželite, a nimate; morite in želite iskreno, in ne morete doseči; borite se in vojskujete, a nimate, ker ne prosite;
3Prósite, a ne dobite, ker slabo prosite, da zapravljate v slah svojih.
4Prešestniki in prešestnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo Božje? Kdor torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.
5Ali menite, da pismo prazno govori: Zavistno želi duh, ki se je vselil v nas?
6Daje pa večjo milost; zato pravi: "Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost."
7Podložni torej bodite Bogu. Ustavljajte se hudiču, in bežal bode od vas;
8Bližajte se Bogu, in bližal se vam bode. Očedite roke, grešniki, in očistite srca, omahljivci!
9Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje, in radost v pobitost.
10Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bode.
11Ne obrekujte se med seboj, bratje; kdor obrekuje brata, in sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi delalec postave, nego sodnik.
12Eden je postavodaj, ki more rešiti in pogubiti; ti kdo si, ki sodiš druzega?
13Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri bodemo potovali v to mesto, in bivali ondi eno leto in tržili in pridobivali;
14Ki ne veste, kaj bode jutri; kakošno namreč je življenje vaše? Kajti hlap je, ki se malo časa prikaže, potem pa izgine;
15Mesto da govorite: Ako Bog hoče in bodemo živeli, bodemo tudi storili to ali ono.
16Sedaj pa se ponašate v širokoustji svojem; vsako ponašanje táko je hudobno.
17Kdor torej zna dobro delati in ne dela, njemu je greh.