Psalmi 133
1PEr teh vodah v'Babeli ſmo my ſedeli, inu ſmo te plakali, kadar ſmo na Zion smiſlili.
2Naſhe Arfe ſmo my obeſhali na Verbe, katere ſo tam notri.
3Sakaj ondi ſo nam ty veleli pejti, kateri ſo nas v'jezhi dèrshali, inu v'naſhim jokajni veſſelim biti: Ay pujte nam eno Pejſen od Ziona.
4Koku bi my tiga GOSPVDA pejſen pejli, v'ptuji desheli?
5Aku jeſt tebe posabim Ierusalem: taku bodi moja deſniza posablena.
6Aku jeſt na tebe nesmiſlim, taku ſe moj Iesik k'Nebu vuſtih pèrlejpi: Aku Ierusalema sa moje nar vekſhe veſſelje nedèrshim.
7Ogospvd, ſpumni na Edomove otroke, na dan tiga Ierusalema, kateri pravio: zhiſtu prozh, zhiſtu prozh, notàr do nyh grunta.
8Ti resvalena Babelſka Hzhi, dobru je timu, kateri tebi povèrne, kakòr ſi ti nam ſturila.
9Dobru je timu, kateri tvoje mlade otroke vsame, inu je ob en kamen resbye. 138 [ uredi]